Srčni utrip na merilniku krvnega tlaka: kaj pove tretja številka
Tretja številka je srčni utrip. Kaj pomeni 60 do 100 utripov na minuto v mirovanju, kdaj omeniti odstopanje in kam ga zapisati v dnevniku.
Posodobljeno 3 min branja
Tretja številka na zaslonu merilnika je srčni utrip oziroma pulz: število utripov srca na minuto med merjenjem z manšeto. To je ločen podatek od obeh vrednosti krvnega tlaka nad njim. Srčni utrip v mirovanju je običajno med 60 in 100 na minuto. V dnevnik ga zapišite poleg krvnega tlaka, ne namesto njega.
Srčni utrip ni krvni tlak
American Heart Association (AHA) razlikuje med silo krvi v žilah in številom utripov srca na minuto. Krvni tlak opisuje silo, srčni utrip pa pogostnost bitja srca.
Visok srčni utrip zato ne pomeni visokega krvnega tlaka in ne spremeni razpona, v katerega spada meritev tlaka. Za razvrstitev tlaka uporabite kalkulator krvnega tlaka. Vsak podatek ima svoj pomen, zato srčnega utripa ne zamenjajte za eno od dveh vrednosti tlaka.
Kaj pomeni razpon v mirovanju
AHA kot normalen srčni utrip v mirovanju navaja od 60 do 100 utripov na minuto, kadar sedite ali ležite, ste mirni in se dobro počutite. Okoliščine so del te opredelitve. Številka po naporu ni enaka številki med mirnim počitkom.
Srčni utrip, ki ga pokaže merilnik, presojajte kot utrip v mirovanju le, če ste sledili pripravi na merjenje krvnega tlaka: pet minut mirnega sedenja brez pogovora in brez kofeina, kajenja ali telesnega napora v prejšnjih 30 minutah. Če dve minuti po hoji po stopnicah izmerite utrip 105, podatek odraža tudi ta napor. Članek Kako meriti krvni tlak doma opisuje celoten postopek.
Kaj pomeni utrip pod 60 ali nad 100
Nobena od teh vrednosti sama po sebi še ne pomeni težave. AHA pojasnjuje, da srčni utrip pod 60 ni vedno znak zdravstvene težave. Pomembno je, ali je rezultat za vas neobičajen in ali ga spremljajo simptomi. Primerjajte ga s svojim običajnim utripom, ne samo z mejo razpona.
Tudi utrip nad 100 ni vedno znak težave. Ob vstajanju se lahko nekoliko poveča, nanj pa vplivajo tudi stres, tesnoba, bolečina, vročina in telesna dejavnost. Tudi tu sta pomembna sprememba glede na vaše običajne vrednosti in počutje ob meritvi.
Kam zapisati srčni utrip
Srčni utrip naj ima svoj stolpec poleg obeh vrednosti tlaka in časa meritve. Tako zdravnik vidi vse podatke skupaj, ob neobičajno počasnem ali hitrem utripu pa lahko preveri tudi datum in okoliščine. Številka brez časa izgubi del tega konteksta.
Dnevnik krvnega tlaka za tiskanje ima stolpec Srčni utrip (SU) za jutranje in večerne meritve. Kalkulator povprečnega krvnega tlaka izračuna povprečje sistoličnega in diastoličnega tlaka ter vnesenih vrednosti srčnega utripa. Čas meritve in opomba pomagata ohraniti okoliščine neobičajnega rezultata.
Slovensko Združenje za arterijsko hipertenzijo objavlja priredbo smernic ESH za merjenje. Postopek spremljanja prilagodite navodilom svojega zdravnika, ne zgolj jeziku spletne strani.
BP Diary ob meritvi z merilnikom in njenem času hrani tudi srčni utrip. Dodate lahko opombo o neobičajnih okoliščinah, vsi ti podatki pa so vključeni tudi v poročilo.
Kdaj to omeniti zdravniku
Zdravniku povejte, če je srčni utrip počasnejši ali hitrejši kot običajno, posebej ob šibkosti, vrtoglavici ali občutku, da boste omedleli. Tako svetuje AHA. Dnevnik z datumi pomaga pokazati, kdaj ste spremembo opazili in kaj se je takrat dogajalo.
Nujno pomoč pokličite, če srčni utrip nenadoma postane za vas zelo visok ali zelo nizek, zlasti če imate bolečino v prsih, težko dihate, ste omotični, omedlevate ali opažate druge znake, da nekaj ni v redu. V takem primeru zapis v dnevnik ne sme odložiti klica.